Borut Mavsar: floorball je šport za glavo in telo

  • Natisni

Novi predsednik FZS Borut Mavsar o načrtih razvoja floorballa v Sloveniji.

 

Borut Mavsar je letos prevzel vodenje Floorball Zveze Slovenije, a v športu vsekakor ni novinec. Za njim je 20 let izkušenj v hitrostnem rolanju, že 15 let ima svoj klub in kar nekaj let je deloval tudi v rolarski zvezi. Zadnjih pet let pa trži športno opremo, preko katere je dejansko tudi prvič prišel v stik s floorballom.

»Floorball sem prvič spoznal pred približno petimi leti, ko je tovarna, katere izdelke prodajamo, bolj začela vlagati tudi v ta šport. Hitro sem videl, da je to odličen šport za glavo in telo, da je relativno dobro razvit šport tudi pri nas, ki pa ni populariziran. Je tudi odličen rekreativen šport, zato sem sem odločil, da začnem tudi preko našega zastopstva malce več vlagati v floorball,« je povedal Borut Mavsar.

Ko se je v zvezi menjavalo vodstvo, so mu nekateri člani iz različnih klubov predlagali, da če bi lahko pomagal, tako s svojimi športnimi izkušnjami kot z izkušnjami iz kriznega menedžmenta. »Zame je bil to velik izziv, tudi zato sem sprejel to funkcijo, zavedam pa se, da je pred nami težka in dolga pot da floorball spet postavimo na noge,« meni Mavsar.

A kot sam pravi, je zgodovina eno, da to, kar je prejel »kot doto« na FZS, še zdaleč ni rožnato, da pa se osredotoča na prihodnost, kar v tej vidi ogromno neizkoriščenih potencialov. »Celoten sistem moramo postaviti na novo, najmanj dve leti bomo potrebovali da bomo vsaj začeli lahko razmišljati o napredku kar pa ne pomeni, da bomo v tem času le sanirali pretekle grehe. Ne, k delovanju zveze smo pritegnili nove ljudi, v glavnem mlajše, ki pa imajo že nekaj izkušanj in floorball tudi dobro poznajo. Ti bodo naredili to spremembo, ki je v prvi vrsti miselna, saj moramo spremeniti celoten odnos do floorballa, zveze, enega kluba do drugega,« še meni Mavsar. Finančno stanje je bilo ob prevzemu funkcije daleč od lepega, z drugimi besedami, zveza je bila globoko v rdečih številkah. O vzrokih, ko je že omenil, ne želi razpredati, bo pa potrebno vsemu priti do dna in si naliti čistega vina. Samo s tako očiščeno preteklostjo je možno namreč nadaljevati v prihodnost.

Trenutno gre zvezi, po njegovem mnenju, veliko bolje kot še pred nekaj meseci, a še zdaleč ne moremo govoriti o nemotenem delovanju: »Nemoteno delovanje pa ni plačevanje računov ampak razvoj, reprezentance, igranje v tujini, šolanja in izobraževanja, predvsem pa razvoj med mladimi. Strokovnost na vseh področjih, sodelovanje z mednarodno zvezo na vseh področjih, to sta dva od ciljev. Ter najbolj poseben, pripraviti strategijo o sodelovanju v regiji. Povečati potencial igralcev, navdušiti mlade tudi tam, kjer tega lepega športa še ne poznajo. Floorball je nenasilen šport, primeren za vse starosti in oba spola, različno motivirane in pripravljene igralce in igralke. Ker je to ekipni šport, je v njem tudi veliko socialnega naboja, in to je tisto, kar lahko pritegne mlade. Ker se jih preko športa lahko tudi vzgaja v boljše ljudi. Kot sem omenil, delati moramo tudi na rekreativnem športu, pa ne pozabimo na osnovne šole, kjer bi lahko bil del športne vzgoje. Ko bomo to naredili, bomo lahko rekli, da smo razviti. Ko se bodo za to navdušili tudi tisti, ki zdaj prisegajo le na bolj tradicionalne športe.«

Da je pri nas floorball osredotočen le na nekaj centrov v osrednji Sloveniji in na Gorenjskem, je dobro, saj je to odlično izhodišče, a dokler se ga ne bo igralo tako rekoč po celi Sloveniji, ne glede na raven igranja, bo floorball težko napredoval. »Samo želja je seveda premalo, dobiti bomo morali dva ali tri promotorje, ki se bodo ukvarjali le s tem. Pomagati bomo morali tistim navdušencem, ki ne vedo kako in kje začeti. Eden od ciljev 2020 je da pomagamo pri pripravi univerzitetnega svetovnega prvenstva v Sloveniji, pri tem nam zelo dobro kaže, ter seveda vzpostaviti regionalne floorball šolske lige po celi Sloveniji. Pri tem moramo pritegniti tudi starše, da bodo podpirali svoje otroke. Imamo kar nekaj zelo pozitivnih primerov pri nas, v floorballu, to poznam tudi iz mojih preteklih izkušenj. Za osnovno šolo je vložek v ta šport majhen, promocije in ostalo moramo prevzeti mi, pomagati jim da bodo prišli do opreme, znanja, osnov treninga in igranja. Imamo veliko ljudi, ki to znajo, samo vse skupaj moramo spraviti v pogon.«